KAJ SO ANKSIOZNE MOTNJE ?
KAJ JE ANKSIOZNOST ?
Anksiozne motnje (anksioznost-tesnoba) so najpogostejše pravimo duševne motnje. Izraza duševne motnje se marsikatera oseba, ki prvič sliši svojo diagnozo "anksioznost" ustraši a prav edino pri anksioznih motnjah to ni pravo poimenovanje, saj anksiozne motnje uvrščamo pravzaprav med psihosomatske motnje (in ne bolezensko duševne). So ena izmed najbolj pogostih težav sodobnega človeka, samo v Ameriki okoli 50 milijonov američanov trpi za vsaj eno obliko anksioznih motenj. Tudi v Sloveniji številka raste samo v letu 2011 je okoli 200.000 slovencev trpelo za anksiozno motnjo.
Anksioznost, tesnobo ali strah čutimo običajno kadar smo ogroženi. Vsi ljudje smo naravno ustvarjeni tako, da se odzovemo anksiozno. Ko naše telo začuti nevarnost (ko so predniki bežali pred levi) se avtomatsko vklopi odziv telesa "boj-beg-otrplost", kar pomeni, da nas telo pripravi na beg, boj z "sovražnikom", nekateri pa tudi samo otrpnejo, rečemo, da so v šoku. A kaj ko se zaradi različnih vzrokov ta isti naš sistem začne odzivati na okoliščine, ki niso nevarne za nas, ko nevarnosti ne čutimo, ko se nahajamo v popolnoma varnem okolju, ko pred nami ni sovražnika ali situacije, ki bi bila za nas nevarna, ali celo na lastne negativne misli. Takrat pravimo, da smo zboleli za anksiozno motnjo, lahko bi rekli, da se je naš sistem zaščite "zataknil ali iztrošil" saj se aktivira brez potrebe, ko prave nevarnosti ni.
Anksioznost, tesnobo ali strah čutimo običajno kadar smo ogroženi. Vsi ljudje smo naravno ustvarjeni tako, da se odzovemo anksiozno. Ko naše telo začuti nevarnost (ko so predniki bežali pred levi) se avtomatsko vklopi odziv telesa "boj-beg-otrplost", kar pomeni, da nas telo pripravi na beg, boj z "sovražnikom", nekateri pa tudi samo otrpnejo, rečemo, da so v šoku. A kaj ko se zaradi različnih vzrokov ta isti naš sistem začne odzivati na okoliščine, ki niso nevarne za nas, ko nevarnosti ne čutimo, ko se nahajamo v popolnoma varnem okolju, ko pred nami ni sovražnika ali situacije, ki bi bila za nas nevarna, ali celo na lastne negativne misli. Takrat pravimo, da smo zboleli za anksiozno motnjo, lahko bi rekli, da se je naš sistem zaščite "zataknil ali iztrošil" saj se aktivira brez potrebe, ko prave nevarnosti ni.
SIMPTOMI ANKSIOZNIH MOTENJ
TELESNI ALI FIZIČNI SIMPTOMI ANKSIOZNOSTI:
- pospešen utrip srca ali razbijanje srca, palpitacije, ekstrasistole
- kratka sapa ali občutek dušenja
- bolečine, napetosti ali stiskanje v prsih
- slabost
- pogosto uriniranje
- huda tesnoba, strah
- vrtoglavica, omotičnost
- občutek nestabilnosti, "mehke noge", strah pred omedlevico
- spremembe vida, svetloba se zdi presvetla
- mišična napetost, občutek teže v telesu
- tresenje in potenje
- suha koža, suha usta
DUŠEVNI ALI PSIHIČNI SIMPTOMI ANKSIOZNOSTI:
- MISELNE: Kaj če omedlim ? Kaj si bodo mislili o meni ? Ali se mi bo zmešalo ? Ali bom sebi ali drugemu kaj slabega naredil-a ? Ali sem nenormalen-na ? Ali me zapušča razum ? Kaj če me bo kap ? Kaj če ne bom mogel-la dihati ?
- strah pred izgubo kontrole
- občutek, da nimamo telesa ali uma pod nadzorom
- strah pred norostjo
- strah, da se nam bo zgodilo kaj hudega